Lektor o Anor Kath: Avatar (Čas branja: 2 minuti)

Črtomir Prešern je prevajalec že petnajst let, poleg prevajanja angleškega jezika pa velik poznavalec slovenskega jezika in lektor. V vlogi bralca najraje posega po delih Roberta Jordana, Robin Hobb in Stephena Kinga. V svetu namizne igre Dungeons and Dragons se lahko pohvali z likom goliath barbara 28. levela. V lekturo smo mu zaupali 3., zaključni del trilogije Anor Kath: Avatar.

Pred časom je po spletu znova zaokrožilo besedilo Mladena Dolarja, ki je o znamenitem romanu Alamut napisal, da »je dober roman sestavljen iz dobrih stavkov, v Alamutu pa dobrega stavka zlepa ne boste našli.« Bomo v Anor Kath: Avatar lahko našli kak dober stavek?

Anor Kath: Avatar je jezikovno zelo značilen za Sama, poln deležij in vrinjenih stavkov, nedvomno vsaj malce zahteven za branje, kar pa nenazadnje naredi branje zanimivo. Morda nekaterim bralcem to ni najbolj pri srcu, sam pa menim, da ravno zaradi tega izstopa iz povprečja.

Koliko si mislil, da boš trpel, preden si dobil besedilo v lekturo?

Predel sem sprejel besedilo v lekturo, sem dobil odlomek v testno lekturo. Besedilo me je že takrat prepričalo, saj je bilo izredno izpiljeno. Izkazalo se je, da mi – v primerjavi z običajnimi besedili, ki jih dobim v lekturo – v večji meri v besedilo ni bilo treba posegati. Torej sem že pred samim začetkom lekture vedel, da bom lahko užival ob branju knjige, brez napornega prebijanja skozi povedi.

Fantazijski žanr je v veliki meri povezan z angleščino, ki jo tudi sam veliko prevajaš in bereš. Kako gledaš na Samovo besedilo s stališča slovenskega jezika ter kako ti je tvoje poznavanje fantazijske literature in nenazadnje tovrstnih računalniških iger oblikovalo pogled na Anor Kath: Avatar?

Menim, da je v Anor Kath: Avatar jezik bolj kompleksen kot pri običajni tovrstni literaturi. Morda je to posledica relativno skromnega obsega slovenske žanrske literature. Moram pa priznati, da se bolj osredotočam na angleško fantazijsko literaturo. Določeni stopnji slovenjenja angleških izrazov se v tem žanru preprosto ne moremo izogniti (npr.: trol, arkana, teleportacija). Kljub temu se Samo upira temu pristopu. Uporablja imena, pojme, izraze, ki slonijo na slovenskem jeziku in zahtevajo od bralca, da se poglobi v prebrano. Vem, da nekaterim bralcem to ni pogodu, vendar brez dvoma predstavlja svojevrsten doprinos k slovenski fantazijski literaturi. Občasno se mi zdi, da Samo sam sebi namerno otežuje pisanje, ko išče oz. tvori besede, ki bi si jih lahko – vsaj v tem žanru – brez težav sposodil iz angleščine. Morda ne želi delati kompromisov. Ali pa se rad igra z jezikom. A prav to naredi branje zanimivejše.

Če povežem to s svetom, ki ga je ustvaril: v zgodbi nam predstavi svojevrstna bitja, uroke, koncepte z zanimivi in edinstvenimi imeni (npr.: izkoščičenje, mnogokožec, lovilka, vračalec). Če vas zanima, kaj predstavljajo, preberite knjigo.

Kako si se, glede na povedano, lotil takšnih novih besed in konceptov pri lekturi?

Prvo, z veliko mero potrpežljivosti in nežno roko. Ker gre za ta specifičen žanr, je marsikaj bolj sprejemljivo. Novi koncepti so temelj tega žanra, zato v njih nisem posegal. Zanimivo je bilo predvsem aplicirati pravopisna pravila v tem izmišljenem kontekstu. Primer: dejansko sva se s Samom pogovarjala o političnih, geografskih, oblastnih entitetah v izmišljenem svetu – v nekaterih primerih o entitetah, ki so bile omenjene le enkrat.

Kaj pa pravi o romanu bralec Črt in ne lektor Črt?

Ne bom dolgovezil: vredno branja. 5/7.

Leave a Reply

Your email address will not be published.