Artsy (Čas branja: 4 minute)

 

V delu metropole, po katerem korači, dama v krznenem plašču izstopa nekako tako kot pripadnik Kukluks klana v beli kapi in plašču na Paradi ponosa. Sosesko, po kateri meri dolge korake, sestavljajo stanovanjske hiše, ki so jih vse postavili v gradbeni mrzlici poznih sedemdesetih, ko se je priseljevala obilica fizičnih delavcev z družinami in spodobnimi plačami. Zdaj so stavbe prazne. Napolnjujejo jih plesen, podgane in brezdomci, ki steklastih pogledov posedajo na stopnicah.

Za damo, katere pričeska je pol bela in pol kričeče rdeča, hiti vitek mladenič v puliju, živordečih hlačah in lakastih čevljih. Lase ima pobarvane vijolično in stopa previdno, kot bi stopal po minskem polju. Zgraža se in v gnusu cvili nad smetmi, razlito umazanijo, zgorelimi avtomobili, mrtvim golobom in zevajočimi jaški, s katerih je nekdo pokradel pokrove. Občasno z mobitelom fotografira kakšno stvar ali naredi selfie.

Dama (na rokah ima rdeče rokavičke) stopi do smetnjakov, ki so jih preplavile smeti in začne razmetavati polivinilaste vrečke, ki se parajo pod orokavičenimi prsti, iz njih pa se stresajo jogurtovi lončki z bogato razraščeno plesnijo, konzerve s podobno razvitim bakterijskim življem, manjše plastične vrečke, ki so nekoč ovijale kruh, plenice in šolski zvezki. Z leti, ko so v njih nabuhnile in nato odmrle plesni in glive, je počasi izginil tudi smrad, ki jih je prej obdajal.

Mladenič se sprijeti ropotiji na daleč izogne, a vseeno opazuje damo ter okoliš. Ozre se daleč nazaj in vidi črno limuzino in kombi za njo. Vidno si oddahne. Znova se ozre k njej, nekaj hoče reči, pa se premaga. Stiska mobilni telefon in se plašno ozira okoli.
Daleč na nebu počasi leti helikopter in čez čas izgine med oblaki.

»Nič pametnega,« reče gospa, se zravna in se zravna. Odpešači naprej.

Mladenič ji sledi, limuzina in kombi na razdalji počasi speljeta. Dama zdaj proučuje notranjost zoglenelega avtodoma. Ozira se in premetava ožgano iverko ter pnevmatiko, ki je zgorela vse do kovinskih niti. Rokavice so počrnele in po videzu sodeč je šarila tudi po nečem mokrem. Ustavi se, zravna in vzdihne.

»Marcel,« reče in mladenič oddrobenclja do nje, ji najprej vtakne med ustnice ustnik za cigarete, nato belo paličico in jo prižge. Vžigalnik je posut z diamanti. Dama tiho puha in mladenič ji ustnik vsake toliko vzame iz ust in otrese. Ženska nenadoma otrpne. Steče čez cesto, čez razbit asfalt in mimo luže. Ustavi se.
Marcel hoče za njo, pa ga dama ustavi z gibom orokavičene roke in zre v nekaj na tleh. Zravna se, ga pogleda in Marcel vidi, da je vznemirjena. Usodni trenutek je tu, zdaj ne sme zamočiti.

Dama nekaj trenutkov stoji tam, se ozre, kot bi se bala, da bo kdo pritekel in ji ukradel tisto na tleh, tisto neprecenljivo, potem pa seže v žep plašča, izvleče tri stekleničke, jih pogleda, eno izbere in jo izpije na dušek. Odvrže stekleničko, počepne in čez trenutek divje bruhne predse. In še enkrat. In še enkrat. Umiri se in zdaj Marcel že ve, da se mora hitro zganiti. Pomigne limuzini in kombiju, ki speljeta in se previdno približata. Marcel steče do dame, ji da tabletko in jo podpre, da si opomore. Nedaleč od njiju njen izbljuvek pokriva tri uporabljene tampone in prazno škatlico big maca. Limuzina in kombi ustavita, iz njega prihitijo moški v delovnih pajacihin mladenič z lesenimi očali ter plastično mapo v roki.

»Previdno, previdno,« mladenič opozarja delavce, ki pa se vedejo, kot bi imeli pred sabo nedetonirano bombo. Razpostavijo se okoli, eden od njih izvleče sprej in temeljito prešprica izbljuvke, tampone, škatlico in tlak, medtem ko druga dva potegneta kabel in nanj priklopita veliko rezalko za beton. Krožno rezilo se zavrti, pridobi tisoče obratov in ob brizganju hladilne vode zareže v star tlak, dovolj daleč od izbljuvkov in tamponov, da jih ne umaže ali poškoduje.

Čez dobre pol ure je majhen del ulice v obliki kvadrata natančno izrezan. Delavci iz kombija pripeljejo hidravlično nakladalko, s pnevmatičnim kladivom nekoliko razbijejo tlak ob izrezanem kosu in podenj potisnejo dvigovalkino vilico. S piskom stisnjenega zraka se kvadratasti del ulice dvigne nad cesto, medtem ko dama natanko opazuje vsak njihov gib. Počasi odpeljejo izrezani kos do kombija in ga potisnejo vanj, ga pritrdijo notri in vrata zaprejo, kot bi tja dali manjši kovček zlata. Dama proti Marcelu iztegne roki in Marcel ji previdno sname najprej eno, nato pa še drugo rokavico. Ženska sumničavo opazuje delavce, ki se nagnetejo v kabino kombija in voznika, ki vozilo počasi obrne in ga usmeri proti središču mesta, v smeri visokih stolpnic, spleta stekla in kovine.

Marcel že napol zamahne z rokavicama, da bi ju odvrgel na smetnjak, pa ga ustavi hreščeč: »Pa kaj počneš?!« Zamrzne.
»To je integralen del drugega tematskega sklopa. Pa kaj ni jasno?!« in ga gleda, kot bi cvetlično korito zalival s paradižnikovo mezgo.
Marcel zardi.
Poklapano odnese rokavici v avto.

Sedeta v limuzino in njun odhod iz bližnje kleti opazuje brezdomec. Tubo z lepilom, omotano v plastično vrečko ponese k ustom in globoko vdihne.

 

 

Creative Commons licenca
Artsy by Samo Petancic is licensed under a Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna License.

Leave a Reply

Your email address will not be published.