Traktorist (Čas branja: 4 minute)

 

Dan, ko je podrl drevo, katerega deblo je postalo prvi kos splava, je bil eden tistih, ko vročina v daljavi ustvarja trepetave podobe, ptice pa večino dne molčijo.

Z velikim klobukom na glavi je sedel na starem fendtu in ta je, z zanesljivostjo ubogljivega poljskega stroja, počasi oral njivo. Ta dan je traktorista in njegov stroj najel eden od sosedov. Poznal je njegovo ime, ime in priimek, kot ju je poznal že preteklih štiriinpetdeset let, a je ta dan izvedel, da se na to ne bo mogel več zanesti. Sedel je v svetli, beli sobi, lepo ohlajeni, kot so bili ohlajeni taki čisti prostori in moški za mizo mu je pojasnil, da si bo moral zgraditi splav. Zgradil ga bo, če bo hotel, ali ne. Splav bo lahko pokazal svojim bližnjim, prijateljem ali sosedom, ali pa ne. Splav bo v nekaj mesecih nepovratno zgrajen.

Tresljaji traktorja so se zlivali v njegovo telo, tako kot skoraj preteklih pet desetletij. Glava je bila prazna, ko je roka počivala na poskakujočem volanu in je dizelska zver voljno sledila, ko jo je z nežnostjo plesalca vodil prek brazd.

Zvečer je podrl prvo drevo, ga olupil in pustil v delavnici.

Težko je bilo, ko so prišli njegovi na obisk. Obiski so bili redki in vedno so se odpeljali z gnjatjo, jajci in veseljem nad življenjem. S sabo so imeli razigrane otroke in to so bili v resnici dobri. Ne tako dobri, kot njihovi očetje in matere, čeprav jih je imel rad. Spraševal se je, kaj bo, ko bodo videli splav. Za zdaj so v garaži počivala samo tri oguljena debla, ki so bila pri koncih malo obdelana z dletom. Veliko bi morali vedeti o splavih, da bi ugotovili, da so to deli zanj. Edino zet ga je spraševal o hlodih. Bil je mestna srajca, ampak je vprašal.

Vsi so nosili bremena. Včasih se mu je zdelo, da si jih nalagajo preveč, da bi lahko kaj odložili. Morda bi malo manj pomopozno hodili skozi življenje, a bili bi srečnejši. Za na pot jim je dal sira in sveže solate z vrta, odpeljali pa so tudi igrivost neskvarjenih oči.

Prvemu je splav pokazal sosedu, ki je prišel na obisk s psico Klaro. Dvajset let sta skupaj lovila, sedela ob ognjih in zmrzovala na prežah. Je bilo že prav tako. S sosedom sta se pretepala na veselicah. Hodila sta v šolo, ko je bila ta še v vasi, lučaj od mesta.

Stala sta v traktoristovi delavnici in sosed je dejal, da je sicer razmišljal, da bo dvanajst debel, pa jih bo deset. Traktoristu je spolzela solza. Tehnika gradnje splavov je nepopustljiva, je dejal. Tudi sosed je tiho jokal. Molčala sta. Ni bilo kaj dodati. Klara je tiho cvilila.

Da se na splave spoznata, sta trdili ženski iz mesteca. Traktorist ju je peljal pogledat svoje delo, potem pa grizel bilko in čakal njuno mnenje. Povedali sta, da je to splav, da bo trden splav in da bo zagotovo pravočasno zgrajen. Postregel jima je s kavo. Mlajša je bila prijazna, a je bilo očitno, da nima izkušenj. Starejša je izpolnila neke obrazce. Vprašala je, ali ne bi o splavu povedal mladim. Dejal je, da ne bi. Da imajo dovolj lastnih težav. Ni se strinjala.

Vedel je, da ima prav, a vseeno ni.

S sosedom sta sedela za hišo in opazovala splav. Vseh deset debel je bilo olupljenih, pobrušenih. Konce je obdelala spretna roka, ki je desetletja poznala žago, dleto in les. Traktorist je sosedu dejal, da je vesel, da je tu. Sosed je kimal. Bilo mu je težko. Ob nogah jima je ležal sosedov pes. Traktorist ni vedel, kako mu je ime. Zvečer je s traktorjem zvlekel debla na brežino.

Ko je z močno, povoščeno vrvjo na produ vezal debla in je zraven žuborela reka, sta ga tam našla moški in ženska. Bila sta zelo prizadeta, ona je jokala, on pa je ponavljal, zakaj ni povedal, zakaj ni povedal? Prijazna človeka sta bila, a njune žalosti v resnici ni razumel. Hotel ju je vprašati, ali se poznajo, pa ni hotel biti nevljuden. Pustil jima je, da sta bila več ur pri njem. Ko sta odšla, ga je prešinilo, da je na svetu dosti prijaznih ljudi.

Prav zdaj, ko je zategoval zadnje vozle, mu je s travnika mahal tujec. Pes je hodil ob njem. Traktorist mu je pomahal nazaj in se nasmehnil. Na svetu je bilo dosti prijaznih ljudi.

S traktorjem je potisnil splav v vodo. Fendt, je prebral znamko. Hm, fendt. Tuje mu je zvenelo. Stopil je na zvezani les, vzel v roke lesen drog in odrinil.

 

Creative Commons licenca

Traktorist by Samo Petancic is licensed under a Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna License.

Leave a Reply

Your email address will not be published.